Osnovne informacije projekta
Akronim projekta: Skupni lonec
Program: Interreg Slovenija–Hrvaška 2021–2027 (projekt manjšega obsega), sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj
Vodilni partner: Zavod Lončarska vas Filovci (Slovenija)
Projektni partner: Zavičajni muzej Ozalj (Hrvaška)
Proračun projekta: 31.000,00 EUR
ESRR sredstva: 24.800,00 EUR
Trajanje projekta: 01.04.2025 – 31.12.2025
Projekt Skupni lonec je čezmejni kulturno-kulinarični projekt, ki povezuje lokalne skupnosti Slovenije in Hrvaške skozi skupno kulturno dediščino lončarstva in tradicionalne priprave hrane. Namen projekta je oživiti in ohraniti tradicionalna znanja, veščine in običaje, ki se postopoma izgubljajo, ter jih na sodoben in trajnosten način približati širši javnosti.
Splošni cilj projekta je preko skupno načrtovanih in izvedenih čezmejnih dogodkov prispevati k ohranjanju tradicije lončarstva in z njo neposredno povezanih običajev priprave tradicionalne lokalne hrane, ob hkratnem spodbujanju medgeneracijskega in čezmejnega sodelovanja. Projekt prispeva tudi k uresničevanju specifičnega cilja programa Interreg Slovenija–Hrvaška, ki je usmerjen v krepitev medsebojnega zaupanja in povezovanja med prebivalci obmejnega območja.
Projekt naslavlja ključne čezmejne izzive, kot so zmanjšano zanimanje za rokodelske obrti, pomanjkanje priložnosti za čezmejno sodelovanje ter oslabljena medgeneracijska povezanost. Skozi praktične prikaze, skupno pripravo hrane, kulturno-izobraževalne vsebine in javno dostopne dogodke omogoča prenos znanj, izmenjavo izkušenj in aktivno vključevanje prebivalcev obeh držav.
Ciljne skupine projekta so splošna javnost, lokalno prebivalstvo obmejnega območja, družine, posamezniki različnih generacij, rokodelci, kulturna društva ter lokalni javni organi. Projekt je zasnovan kot odprt in vključujoč, zato omogoča sodelovanje tudi naključnim obiskovalcem in turistom.
Rezultat projekta bosta dva skupno organizirana čezmejna kulturno-kulinarična dogodka, ki bosta v praksi okrepila čezmejno sodelovanje med partnerjema, povečala prepoznavnost kulturne dediščine obmejnega območja ter prispevala k večji socialni povezanosti in skupnostnemu duhu.