Muzej na prostem – Lončarska vas Muzej na prostem Filovci

Muzej lončarstva in arhitekture Pomurja

Od gline do lončevine. Od lončevine do keramike.

Arhitektura

Avtohtona panonska arhitektura se dobro predstavi tudi skozi “cimpračo”, ki je nudila panonskemu človeku dom in prostor za življenje. Za njo je značilen pritlični karakter saj hiša nima kleti ali nadstropja. Lesene stene sto bile obdane z glino, streha je bila prekrita s slamo. Običajno je poleg stanovanjskega dela hiša imela tudi gospodarski del in hlev.

Les

Les je glavno konstrukcijsko gradivo, stene so grajene iz leže položenih lesenih hlodov, ki so ometani z glino. Les tako ostaja zaščine in dlje časa obstoje. Tudi stešna konstrukcija je grajena iz lesa.

Glina

Glina poleg zaščite lesa močno vpliva tudi za klimatske pogoje v objektu. Intenzivno uravnava vlago v prostoru in posledično tudi temperaturo. Ko je zrak suh vlaga prehaja iz zmelje preko glineni v prostore in ustvarja stabilne bivanjske pogoje. Na glineni sloj se nanese apneni omet, ki ima po notranjosti zlasti higiensko vlogo, saj preprečuje nastajanje plesni, hkrati pa tudi ščiti glineni nanos pred obrabo in spiranjem.

Slama

Slamnata streha je na avtohtoni cimprači narejena iz ržene slame in ima pomembno vlogo pri prepoznavnosti cimprač. Odzivna je na zračni tlak in s tem sodeluje pri regulaciji vlage ter posledično tudi temperature v objektu. Slama je ročno požeta, premlatena, prečesana na enako dolžino in zvezana v snop, ki se pritrdi na streho.

Lončarstvo, tradicionalna domača obrt

Lončarji so glino izkopavali iz bližnje okolice in si jo doma pripravili za uporabo na lončarskem vretenu. Po oblikovanju so izdelke previdno sušili, nakar je sledilo žganje v stari kopasti peči. Kurili so z lesom in po končanem žganju dobili lončevino. Izdelki so bili črne barve, saj so peč po kurjenju zaprli, da je v pači zmanjkalo kisika in je posoda posivela. Na tak način so imeli izdelki večjo vodotenost in uporabno vrednost. Žganje črne lončevine je bilo še posebej značilno za Filovce.

Panonska hiša - "Cimprača"

Osrednji del muzeja tvorita dve cimprači – kulturna spomenika, ki pričajo o nekoč prisotnem stavbarstvu in načinu življenja v pomurski krajini. Zaradi zaskrbljujočega pomanjkanja avtohtonega stavbarstva, predvsem cimprač, ima muzej toliko pomembnejšo vlogo pri predstavitvi kulturne dediščine. V muzeju ima posebno mesto lončarstvo, ki je najznačilnejša domača obrt v Prekmurju. S tem namenom obiskovalci muzeja spoznajo oblikovanje na vretenu in žganje izdelkov v stari kopasti peči.

Hiša lončarstva - Cimprača I.

Domačija je lep primer tipične panonske gradnje iz lesa, gline in slame. Zgrajena je v obliki črke “L”, ki povezuje stanovanjski in gospodarski del. Z glino ometana lesena bruna omogoča prijetno klimo v prostorih. Pri tem pomaga tudi slamnata streha iz ržene slame. Hiša je nekoč služila kot lončarska delavnica, danes pa v njej domuje stalna razstava filovskih lončarskih mojstrov 20. stoletja. Glinena tla, majhna okna in nizka vrata vas bodo zlahka očarala in popeljala v svet naših prednikov. Objekt je pod spomeniškim varstvom in predstavalja kulturni spomenik I. kategorije.

Hiša keramike - Cimprača II.

Tudi ta cimprača je pod spomeniških varstvom in je namenjena predstavitvi slovenske industrijske keramike iz 19., 20. in 21 stoletja. Na ogled so keramični izdelki za vsakodnevno uporabo kakor tudi dekorativna keramika. Sicer gre za objekt v obliki črke “U” in velja za eno od največjih domačij iz zgodnjega 20. stoletja v Filovcih. V cimprači je na ogled tudi črna kuhinja.

Razstava filovskega lončarstva, kulturna dediščina

Filovci slovijo kot svojevrsten fenomen saj ni druge vasi na slovenskem, ki bi premogla bolj pestro vaško lončarsko izročilo. V muzeju naprostem se boste od blizu seznanili z bogato kulturno dediščino te domače obrti.

Filovsko vaško lončarstvo je bilo dobro razvito in številne vaške družine so aktvino lončarile. Skozi stoletja se je lončarjenje ohranilo do druge polovice 20. stoletja, nakar je postopoma izumrlo. V spomin pravemu vaškemu fenomenu je posvečena tudi stalna razstava muzeja.

Filovski lončarski mojstri 20. stoletja

Bogata vaška tradicija lončarjenja in črne lončevine

Še pred pol stoletja je v vasi živelo preko 80 lončarkih mojstrov. Veliko od njih je imelo tudi svoje kopaste peči, v katerih so žgali lončevino. Izdelovali so najrazličnejšo posodje namenjeno predvsem uporabi pri pripravi in postrežbi hrane. Razstava ponuja vpogled v zgodovino filovskega lončarstva in razkriva iznajdljivost in spretnost lončarskih mojstrov.

Črna lončevina,
poseben način žganja lončevine

Peč je grajena iz opeke in ometena z glineno-slamnatim ometom. Peč je služila žganju lončevine. V Filovcih se je po večini uporabljala za t.i. redukcijsko žganje, pri čemer so nastali izdelki prepoznavno črne barve. V osnovi gre za starodaven način žganja, ki je omogočal uporabo izdelkov že po prvem žganju – brez da je izdelke potrebno glazirati in jih odžgati še drugič. Ta način so uporabljali tudi lončarji saj je bilo nadzorovanje in uporaba glazur zahtevna, predvsem zaradi relativno nizkih temperatur doseženih med žgajem.

Lončarska delavnica Bojnec

Začetki lončarske delavnice segajo v petdeseta leta minulega stoletja, ko je začel Alojz Bojnec st. s samostojno lončarsko delavnico. Izdelovala se je predvsem črna lončevina, žgana v starih kopastih pečeh. Ilovica se je izkopavala v bližnjih hribih in doma shranjevala v zemljenjaku. Sprva je bila gnetena in rezana ročno, pozneje s preprostejšim mlinom na električni pogon. Oblikovanje je potekalo na lesenih lončarskih vretenih na nožni pogon. Ob sodelovanju celotne družine je delavnica napredovala in kmalu začela s prodajo po celotni Sloveniji. Posebej trgovsko podjetje Dom je imelo za trženje tovrstne keramike veliko posluha. Kmalu po začetku osemdesetih je v uporabo prišla peč na elektriko in s tem se je začela tudi v celoti nadzorovana uporaba glazur. Izdelki so se začeli izdelovati v manjši meri, tudi z doma narejeno rotirajočo stiskalnico, ki je povečala prodajo in omogočila serijsko izdelavo lončevine. Dobro izdelani produkti so našli svoj prostor tudi po mnogih gostiščih v obliki lestencev, svečnikov, jušnikov, pekačev, krožnikov in podobno. Danes lončarska delavnica Bojnec obratuje v sklopu muzeja na prostem Filovci in s tem ohranja lončarsko obrt pri življenju. Proizvodnja je posodbljena in odgovarja proizvajanju kvalitetnih lončenih produktov.

O muzeju ...

Lončarska vas Filovci je bila kot zavod in muzej ustanovljena leta 2005. Zgodovina lončarjenja sega daleč v preteklost, če upoštevamo vse tiste mojstre, ki so lončarili v tem panonskem prostoru in so se njihova imena izgubila, tiste, ki so zapisani od 18. stoletja dalje v pisnih arhivskih virih, in vse tiste, ki še živijo v spominjaju starejših Filovčarjev.

Muzej na prostem Filovci zavzema 1000m2 površine in se nahaja v osrednjem delu vasi Filovci. Alojz Bojnec kot iniciator in idejni vodja muzeja na prostem je ustanovil Zavod lončarska vas Filovci, ki na formalni ravni upravlja z muzejem in skrbi za prenos izročila na obiskovalce. Začenjši s sanacijo odkupljenega zemljišča, v bližini obstoječe lončarske delavnice Bojnec, se je začela utirati pot za tiste primerke panonske gradnje, ki so bili najbolj ogroženi. S strokovno pomočjo etnologov, konzervatorjev in arhitektov je družini Bojnec uspelo ponovno oblikovati prostor, kjer se najznačilneša domača obrt v Prekmurju – lončarstvo, združi z najznačilnejšim predstavnikov Panonske arhitekture – cimpračo. Na 22. podelitvi Murkovih nagrad za dosežke na področju etnologije leta 2008 je Alojz Bojnec, ustanovitelj in vodja Zavoda lončarska vas Filovci, prejel Murkovo listino. Slovensko etnološko društvo je listino podelilo za izvirno predstavitev in ohranjanje kulturne dediščine in lončarske obrti v Prekmurju.