Muzej na prostem v Filovcih tvorijo kulturni spomeniki, ki pričajo o nekoč prisotnem stavbarstvu in načinu življenja v pomurski krajini. Zaradi zaskrbljujočega pomanjkanja avtohtonega stavbarstva, predvsem cimprač, ima muzej toliko pomembnejšo vlogo pri predstavitvi kulturne dediščine. V muzeju ima posebno mesto lončarstvo, ki je najznačilnejša domača obrt v Prekmurju. S tem namenom obiskovalci muzeja spoznajo oblikovanje na vretenu in žganje izdelkov v stari kopasti peči. V eni od spomeniško zaščitenih cimprač je na ogled tudi črna kuhinja, v kateri se občasno pripravlja avtohtona vaška kulinarika.
PETKOVA DOMAČIJA
Domačija je lep primer tipične panonske gradnje iz lesa, gline in slame. Zgrajena je v obliki črke "L", ki povezuje stanovanjski in gospodarski del. Z glino ometana lesena bruna omogoča prijetno klimo v prostorih. Pri tem pomaga tudi slamnata streha iz ržene slame. Hiša je nekoč služila kot lončarska delavnica, danes pa v njej domuje stalna razstava filovskih lončarskih mojstrov 20. stoletja. Glinena tla, majhna okna in nizka vrata vas bodo zlahka očarala in popeljala v svet naših prednikov. Objekt je pod spomeniškim varstvom in predstavalja kulturni spomenik I. kategorije.
HIŠA KULINARIKE
Cimprača je namenjena kulinariki zaradi delujoče črne kuhinje, ki je na ogled tudi obiskovalcem. Pristen izgled kuhinje in njen vonj, nas zlahka popelje v stare čase. Objekt je bil nekoč med največjimi na vasi in združuje stanovanjski del z gospodarskim poslopjem v obliki črke "U". Tudi ta cimprača je pod spomeniškim varstvom in skupaj s Petkovo domačijo tvorita pristen značaj panonkse regije z možnostjo za oddih med kulturnimi spomeniki.
Avtohtona panonska arhitektura se dobro predstavi tudi skozi "cimpračo", ki je nudila panonskemu človeku dom in prostor za življenje. Za njo je značilen pritlični karakter saj hiša nima kleti ali nadstropja. Lesene stene sto bile obdane z glino, streha je bila prekrita s slamo. Običajno je poleg stanovanjskega dela hiša imela tudi gospodarski del in hlev.
Les je glavno konstrukcijsko gradivo, stene so grajene iz leže položenih lesenih hlodov, ki so ometani z glino. Les tako ostaja zaščine in dlje časa obstoje. Tudi stešna konstrukcija je grajena iz lesa.
Glina poleg zaščite lesa močno vpliva tudi za klimatske pogoje v objektu. Intenzivno uravnava vlago v prostoru in posledično tudi temperaturo. Ko je zrak suh vlaga prehaja iz zmelje preko glineni v prostore in ustvarja stabilne bivanjske pogoje. Na glineni sloj se nanese apneni omet, ki ima po notranjosti zlasti higiensko vlogo, saj preprečuje nastajanje plesni, hkrati pa tudi ščiti glineni nanos pred obrabo in spiranjem.
Slamnata streha je na avtohtoni cimprači narejena iz ržene slame in ima pomembno vlogo pri prepoznavnosti cimprač. Odzivna je na zračni tlak in s tem sodeluje pri regulaciji vlage ter posledično tudi temperature v objektu. Slama je ročno požeta, premlatena, prečesana na enako dolžino in zvezana v snop, ki se pritrdi na streho.
vabljeni k ogledu kratkega posnetka